Plače znova v porastu, a v osprednje prihajajo izzivi fluktuacije in plačne transparentnosti
Po umirjenem drugem polletju 2025 se v prvi polovici leta 2026 ponovno krepi dinamika rasti plač. Raziskava SATR H1 2026 razkriva, da 65,1% delodajalcev v Sloveniji napoveduje zvišanje plač, pri čemer večina predvideva zmeren dvig do 5 %. V ospredju pa vse bolj izstopajo prakse in izzivi podjetij na področju plačne transparentnosti, saj so delodajalci v različnih stopnjah pripravljenosti na EU direktivo o plačni transparentnosti, ki jo morajo države članice v nacionalno zakonodajo prenesti do 7. junija 2026.
Ključne ugotovitve raziskave:
- 65.13 % delodajalcev v prvi polovici leta 2026 napoveduje zvišanje plač, medtem ko 34.36 % ne načrtuje sprememb.
- Glavni razlogi za zvišanje plač ostajajo inflacija (55.9 %) in zadrževanje obstoječih zaposlenih (50.4 %).
- 86.81 % podjetij ne načrtuje bistvenih sprememb pri dodatnih ugodnostih.
- Povprečna stopnja fluktuacije v letu 2025 je znašala 9.8 %, pri čemer je bil glavni razlog za odhode zaposlenih boljše plačilo pri konkurenci.
- Polovica sodelujočih (49.41 %) namerava v prvi polovici leta 2026 več zaposlovati kot odpuščati.
- Skoraj 72 % delodajalcev nikoli ne objavlja plačnih razponov v zaposlitvenih oglasih.
- Le 7.7 % podjetij navaja, da so na zahteve EU direktive o plačni transparentnosti že v celoti pripravljeni.
Dve tretjini delodajalcev dviguje plače, ugodnosti stagnirajo
Po izrazitem padcu plačnih napovedi v drugi polovici leta 2025, ko je zvišanje plač napovedovalo 28.72 % delodajalcev, se v H1 2026 znova kaže večja pripravljenost na zvišanja, saj jih napoveduje 65.13% delodajalcev. Kot razlog zvišanj več kot polovica delodajalcev navaja inflacijo in zadrževanje trenutnih zaposlenih. Kljub temu ostajajo povišanja pretežno zmerna in premišljena (večinoma za do 5%).
Graf: Kakšne spremembe pri mesečnih bruto plačah načrtujejo delodajalci v H1 2026?
43 % tistih delodajalcev, ki načrtujejo zvišanje plač, jih bo dvignilo vsem zaposlenim, kar kaže na prizadevanja za ohranjanje notranje pravičnosti in stabilnosti ekip. Tretjina podjetij (34 %) sprememb plač ne načrtuje, najpogosteje zaradi že izvedenih zvišanj v preteklem letu ali zaradi negotovih gospodarskih razmer.
Večina delodajalcev (89 %) prav tako ne predvideva bistvenih sprememb glede dodatnih ugodnosti ali finančnih spodbud za zaposlene.
Med ugodnostmi, ki jih že sedaj ponujajo v svojih podjetjih, pa so sodelujoči najpogosteje (približno 70 % delodajalcev) izpostavili jubilejne nagrade, teambuildinge in druženja za zaposlene ter nagrade za delovno uspešnost.
Boljša plača ostaja glavni razlog za odhode zaposlenih
Povprečna fluktuacija zaposlenih v letu 2025 je znašala 9.8 %, kar je sicer manj kot leto prej (11.3%), vendar še vedno predstavlja pomemben izziv za delodajalce. Najpogostejši razlog za odhode ostaja boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih, kar je izrazilo 39 % delodajalcev, sledijo upokojitve (36 %) in neugodni delovni pogoji (22 %).
Podatki tudi kažejo, da zgolj zviševanje plač ni dolgoročna rešitev, saj bodo podjetja morala več pozornosti nameniti tudi razvoju kadrov, delovnim pogojem in kakovosti vodenja, ki so prav tako pogosti razlogi za odhode zaposlenih.
Zaposlitvene napovedi ostajajo pozitivne
Slovenski delodajalci tudi v prvi polovici leta 2026 ohranjajo optimizem pri zaposlovanju. Približno polovica sodelujočih (49.41 %) namerava v prvi polovici leta 2026 več zaposlovati kot odpuščati, medtem ko 4.71 % delodajalcev načrtuje več odpuščanj kot zaposlitev. Skoraj tretjina (33.53 %) delodajalcev ne predvideva sprememb pri zaposlovanju, 12.35 % pa je še neodločenih glede prihodnjih zaposlitvenih namer.
Tudi če pogledamo posamezne panoge, vse kažejo pozitivno napoved zaposlovanja, kar pomeni, da bodo večinsko več zaposlovali kot odpuščali. Najbolj optimistični glede zaposlovanja so v panogah gradbeništva, informacijskih tehnologij, ter bančništva, financ in zavarovalništva.
Plačna transparentnost prinaša veliko vprašanj, a pripravljenosti zaenkrat še ni
Raziskava podrobneje naslavlja tudi plačno transparentnost v luči prihajajoče EU direktive. Rezultati kažejo, da je Slovenija na tem področju še v začetni fazi priprav.
Večina podjetij plačnih razponov v oglasih za delo še ne objavlja (72 %), ali pa jih objavi zgolj včasih (13 %), medtem ko to vedno ali vsaj pogosto stori 15 % podjetij. Podobno previden je tudi pristop k notranjemu komuniciranju o plačah, ugodnostih in napredovanju, saj ga največji delež delodajalcev opredeluje kot delno transparentnega (43 %), kar pomeni, da delijo splošne informacije o plačni politiki, ne pa konkretnih podatkov. Pri 15 % podjetjih transparentnosti ni.
Največje skrbi glede transparetnosti plač pa so povezane z notranjo pravičnostjo in enakostjo plač (53 %) ter pridobivanjem in zadrževanjem kadrov (37 %). Približno tretjina podjetij pa je zaskrbljenih tudi glede vpogleda konkurence v njihove plačne ravni.
Kar zadeva pripravljenost na zahteve direktive, je slika razdeljena. Čeprav se več kot tretjina podjetij že delno pripravlja na zahteve direktive, jih skoraj 15 % z obveznostmi še ni seznanjenih, 40 % pa je nepripravljenih in šele v fazi načrtovanja.
Graf: Kako pripravljeno je vaše podjetje na prihajajoče zahteve Direktive EU o plačni transparentnosti?
O raziskavi “Trendi gibanja plač in zaposlovanja”
Raziskava » Trendi gibanja plač in zaposlovanja, H1 2026« nudi vpogled v zvišanja plač in dodatnih ugodnosti, v pričakovane spremembe v zaposlovanju ter pripravljenost podjetij na uvedbo Direktive EU o transparentnosti plačil.
Več informacij o aktualnih trendih, gibanju plač in zaposlovanju NA POVEZAVI.
