Ko vodenje steče: Flow kot konkurenčna prednost (Intervju, 2. del)

Danes ni vprašanje, ali smo pod pritiskom, ampak kako dolgo še lahko držimo tempo, ne da pregorimo. V 2. delu intervjuja Maja Horvat poveže flow z regeneracijo in pokaže, kako lahko z boljšim upravljanjem fokusa, energije in okolja naredimo delo bolj trajnostno. 

Ste spregledali 1. del? Preberite ga TUKAJ.

2. del: Kako uskladiti fokus in regeneracijo brez izgorelosti. 
 

Katere navade ali prakse ti pomagajo, da ostajaš v ravnovesju med visokim fokusom in regeneracijo? 

Zelo pomembno vprašanje. Flow ni nekaj, kar se nam zgodi enkrat in nato za vedno obstanemo v tem stanju. Flow se dogaja v valovih. Tudi, ko opisujemo flow v smislu biokemijskih in nevroloških procesov, govorimo o štirih fazah flow vala. In regeneracija je zelo pomembna.  

Flow val ima:  

1. Fazo gradnje (build-up phase),  
2. Fazo pridobivanja (gain phase),   
3. Vrh flow-a (peak phase),  
4. Fazo tranzicije/regeneracije (Transition/afterglow). 

Vsaka od njih ima svoj namen in so neizogibno povezane. V prvi fazi, ki je faza gradnje, se osredotočamo na definicijo naloge ali problema pred seboj. Pomembno je tudi, da vemo, kakšen je cilj, zakaj počnemo nekaj, kar počnemo. Skušamo ga razumeti, vidimo, ali imamo dovolj znanja in izkušenj, da se ga sploh lahko lotimo. Včasih vidimo, da še nismo dovolj vešči v tem in se moramo sprijazniti z dejstvom, da nam morda ne bo takoj uspelo doseči zadanega cilja. Zato je v tej fazi zelo pomembno, da se zavedamo svojih zmožnosti pa tudi potencialnega razočaranja, če nam prvih par poskusov ne bo uspelo. Tukaj osebno veliko delam na svoji percepciji in odnosu do neuspeha. Ker sem perfekcionistka, to pomeni, da težko sprejmem, da nekaj ne izpade tako, kot sem si zamislila, ali pa da moram sprejeti dejstvo, da mi manjkajo določena znanja ali informacije za dosego cilja in izvedbo naloge. Zakaj je v tej fazi pomembno, da so naši cilji jasni? Če se moram istočasno ukvarjati z vprašanjem, kaj sploh počnem in kaj je smisel vsega tega, potem vem, da so moje možnosti za dosego flow-a zelo zmanjšane, ker preprosto porabljam svoje kognitivne zmožnosti. Posebno, ker so moji možgani na beta valovih. Pomislimo, da je to tako, kot bi želeli na računalniku hkrati sprožiti 5 procesov, ki vsi porabijo neznansko veliko pomnilnih kapacitet. Delovni spomin je omejen in človek žal ni robot, ki bi mu lahko vgradili dodaten RAM. V tej fazi se moram zavedati, da so moji nivoji stresa in anksioznosti lahko povišani, in da če se ne znam soočati s tem, lahko to pomeni, da mi moje reakcije preprečijo, da bi sploh stopila v naslednjo fazo. 

Naslednja faza je faza pridobivanja, tukaj smo že samozavestni, da imamo dovolj znanja, da vidimo napredek, ki nas vsakič, ko dosežemo naslednjo fazo nagradi z dopaminom, kar nam da motivacijo za nadaljevanje. Tukaj mi vedno pomaga, da vidim razliko med prejšnjo fazo in trenutno fazo, ker razumem, da je izziv pred mano dovolj velik, vendar ne prevelik, da me motivira. Če vidim, da predolgo ostajam v prvi fazi, mi to daje povratno informacijo, da se moram naloge lotiti drugače. Včasih to pomeni, da si vzamem 5 minut in si skuham kavo ali prižgem dišečo palčko, kar sta moja flow triggerja. Nato se usedem nazaj za mizo in to daje mojemu telesu in možganom znak, da se pripravljam na fokusirano delo. 

Naši možgani se počasi začnejo fokusirati na aktivnost, ki je pred nami, in ker smo zadovoljni in sproščeni, se spremenijo tudi možganski valovi, ki preskočijo navzdol v alfa stanje. To je stanje, ki ga lahko doživimo tudi med nežno meditacijo. Tukaj mi velikokrat pomaga določena glasba, ki mi pomaga ohranjati tempo in fokus. Največkrat sta to ali elektronska glasba z enakomernim ritmom, ki me popelje v nekakšen trans, ali pa meditativna glasba, posebno solfeggio frekvence ali Lo-fi. Vedno pa mora biti brez vokalov. Za procesiranje govora naši možgani porabijo skoraj polovico naših kognitivnih kapacitet, zato si ni pametno vrteti glasbe, kjer poslušamo besedilo. 

Kadar smo v tej fazi že začutimo, da nas vleče naprej, ne da bi se posebno trudili in tukaj se zares začne dejanski flow. Vstopamo v vrh flow vala. Ko pozabiš na okolico, ko si čisto osredotočena na tisto, kar počneš v tistem trenutku. Lahko tudi izgubiš občutek prostora in predvsem časa. Kar naenkrat sta minili 2 uri, tebi pa se je zdelo kot 20 minut. Misli drvijo brez napora, dobivaš ideje in delaš povezave med njimi, ki jih drugače ne bi. Na vrhu flow stanja si dejansko na “drogi”, ki jo producira tvoje lastno telo in ki jo imenujemo Anandamid. Tvoje telo je tvoj lastni laboratorij kemikalij.  

Po tem pa pride zadnja faza, ko se počasi vračaš v realnost tukaj in zdaj. Ko te ta zanos že malo popusti in se šele dejansko zaveš, da te je “odneslo”. Še vedno se počutiš dobro, vendar se moraš zavedati, da flow ne traja za vedno. Prihaja v ciklih. Ne moreš se prisiliti, da boš takoj, ko te popusti, čez 10 minut že spet nazaj. To tudi ni namen.  

Flow stanje je tako zaželeno ravno zaradi tega, ker smo takrat nadpovprečno produktivni in osredotočeni. Moramo pa se zavedati, da naše telo ni stroj. Naše telo je sestavljeno iz živčnega sistema, ki pa ne more stalno proizvajati »feel-good« kemikalij, saj bi tako samo sebe izčrpalo. Vsak profesionalni športnik ve, da je regeneracija telesa in uma ravno tako pomembna kot sam trening. Stanje zanosa je energetsko potratno, zato je regeneracija ključna.  

Zadnja faza služi tudi temu, da telo ponotranji občutek, ki ga je doživelo med stanjem flow-a, in zaradi tega se nam je lažje vrniti v stanje naslednjič. Dobesedno treniramo svoje telo in um za več flow-a. S flow triggerji si nato naslednjič sprožimo občutek, ker ga imamo shranjenega v spominu. Na spletnem portalu, ki ga uporabljam za svojo skupnost, imamo ogromno knjižnico različnih triggerjev, meditacij, dihalnih tehnik in vaj, ki nam pomagajo pri rednem treningu naših možganov, da postanemo Flow osebnost. 

Imaš primer iz prakse (iz projektov ali coachinga), ko je flow dejansko preoblikoval način dela ekipe? 

Še vedno je premalo ljudi, ki se zaveda prednosti, ki ti jih lahko nudi flow v podjetništvu. Najbolj pogosto vidiš, da flow implementirajo v svoj vsakdanjik profesionalni športniki. Tukaj imamo zelo dobre rezultate in se je koncept flow-a zelo populariziral.  

V okviru Flowcode frameworka, ki je osnova za moj coaching pristop, imamo največjo skupnost med igralci golfa, tako profesionalnih kot semi-profesionalnih. Nekaj malega je posameznikov, ki prepoznajo potencial flow-a za vsakodnevno življenje, večina nas je tudi zato postala Flow coach. Potem pa imamo še pristop, ki pa sem ga začela promovirati sama, in to je “Corporate flow”.  

Podjetje, kjer je flow dejansko vgrajen v njihov DNK, je slovensko podjetje, ki je sploh začelo s Flowcode frameworkom. Znotraj podjetja je cela ekipa vpeljana v koncept flow-a in ga živijo na dnevni bazi. Na platformi, kjer tudi gradimo svojo skupnost podjetnic, imamo redne tedenske Flow boost-e, njihovi sestanki in dostop do dela vedno vsebuje flow namen, kar pomeni, da skrbijo tako za mentalno zdravje zaposlenih kot tudi za to, da se flow prevede v vsak proces v podjetju. 

Kot primer iz prakse lahko omenim še poslovno zgodbo ene izmed strank. Gre za lastnico masažnega studia. Ko sva začeli s coachingom, je bila njena želja oz. cilj, da bi razširila ekipo in povečala masažni studio. Takrat je imela najet manjši prostor z eno sobo in vse masaže je izvajala sama. Ko sva na začetku opredelili jasen cilj, ki ga je želela doseči, sva na ostalih srečanjih delali veliko bolj na njenih osebnih miselnih vzorcih in omejitvah, saj je bil to glavni razlog, ki ji je preprečeval širjenje podjetja. Očitno je bilo, da je delovala na podlagi strahu in dvoma vase, to pa je ravno nasprotno od flow osebnosti. Ko sva s flow tehnikami prišli do vzroka, ki jo je omejeval in je pričela spreminjati pogled na svet, se je njeno podjetje kar izstrelilo v uspeh. Že po treh mesecih je zaposlila novo osebo, dobila samozavest za nove poslovne podvige in sedaj deluje v prostorih, kjer ima trikrat več masažnih sob, zaposlene pa ima 3 dodatne maserje in maserke. Omeniti je treba, da je 90 odstotkov uspeha vedno povezanega s tem, kako pripravljena je oseba na spremembo. Noben coaching še ni pomagal osebi, ki v sebi ni imela namena, da nekaj zares spremeni v življenju. 

Osebno sem na misiji, da prek svojega dela predstavim, kako se lahko flow vpelje v vsako podjetje, tudi tam, kjer so ekipe večje. Trenutno se dogovarjam s podjetjem v Španiji, s katerimi sodelujem na evropskih projektih, da bi vpeljali pilotni projekt in da bi postali Flow podjetje. Hkrati pa si želim, da bi s svojo prihajajočo knjigo in online skupnostjo spodbudila čim več podjetnic v tech in startup okoljih, da posvojijo flow kot del njihovega vsakdana.  

Flow pogosto povezujemo z ustvarjalnostjo – kako ga vidiš v kontekstu vodenja, odločanja in strateškega razmišljanja? 

Ustvarjalnost in šport sta zares dve področji, kjer se flow najbolj prepoznava. Osebno pa vidim izreden potencial tudi za vpeljavo v podjetništvo. Kot sem omenila že v prejšnjem odgovoru, je moj namen, da to idejo sliši čim več ljudi, da se povežemo ter skupaj ustvarimo nekaj čisto novega in svežega v njihovih podjetjih. 

Vodenje, odločanje in strateško razmišljanje so zelo kompleksni procesi in zahtevajo veliko odgovornosti in včasih velikih idej. Pri vodenju je ključnega pomena, da vodja najde nekaj, čemur rečemo “Social flow alignment,” kar ji lahko pomaga, da je ekipa veliko bolj povezana in tudi bolj produktivna. Kadar vodja živi flow in ga razume, lahko ustvari pogoje, da se njena ekipa poveže v neko flow celoto. Če je okolje zrelo in dovoli posamezniku, da se le ta lahko izrazi in je avtentičen, se počuti varno in dobro v ekipi, se bodo sestanki in brainstorming seanse zdeli veliko manj naporni in stresni. To imenujemo tudi “Environmental flow alignment”. Dostikrat omenjamo “company culture”, ampak če vodja ne da vzora in je sama stalno pod stresom, se obnaša nespoštljivo do zaposlenih, nima jasnih ciljev in ne daje jasnih nalog, potem seveda ni veliko možnosti, da bo njena ekipa v flow-u.  

Ena izmed zelo pomembnih in koristnih stvari, kako implementirati flow v vsakodnevno vodenje, je recimo pri uvajanju novih sodelavcev. Kot sedaj že vemo, so jasni cilji in namen neke naloge ključni, da bi nova zaposlena lahko dosegla te cilje. Ravnovesje med nalogo in znanjem posameznice lahko povsem spremeni potencial za dosego flow-a. Če bo vodja dala novi sodelavki nalogo, za katero ta nima dovolj znanja, s tem avtomatično prepreči flow. Nenazadnje pa je pomemben tudi feedback. Ko nekaj počnemo, stalno pridobivamo povratne informacije ali neka naloga teče ali ne, in če ne, pomeni, da moramo morda spremeniti pristop. 

Pri odločanju nam flow lahko pomaga, da se najprej zavedamo dejstva, da obstaja več stopenj odločitev, da imamo kot posamezniki omejene kognitivne kapacitete in da konec koncev naše telo ne zmore funkcionirati na istem nivoju ves dan, teden ali mesec. Kot vodje in podjetniki vedno sprejemamo veliko odločitev. Če vemo, da imamo na pladnju 3 velike in pomembne odločitve, ki jih moramo sprejeti ta teden, hkrati pa nam vsakodnevno prihajajo iz vseh strani zahteve za manjše in navidezno nepomembne odločitve, si moramo najprej zavestno reči, da je za sprejem pomembnejših odločitev potrebno več naše pozornosti. Tako bomo ustvarili okolje, kjer bo: manj distrakcij, izklopili bomo vzporedne miselne procese in se osredotočili samo na eno odločitev, preverili, ali razumemo, kaj je namen sprejetja te odločitve, ali imamo dovolj informacij, da odločitev lahko sprejmemo na podlagi nekih podatkov in ne kako utrujene se počutimo. Uspešne vodje prepuščajo manjše odločitve svojim podrejenim, da lahko sami dobijo več prostora za sprejemanje pomembnejših in bolj strateških odločitev. 

Kako lahko posameznica razvije “flow mindset” tudi v okoljih, kjer prevladujejo pritiski in hitrost? 

Vse, o čemer sem govorila do sedaj, se nekako navezuje na hitro razvijajoča in spreminjajoča se okolja. Ker tudi sama izhajam iz takega okolja, vem, da se lahko hitro izgubimo v dnevnem kaosu nalog, odgovornosti in lovljenju rokov.  
Flow mindset začnemo razvijati kot vsako drugo spremembo, ki jo želimo vpeljati v življenje. V enem dnevu ne bomo postali Flow osebnost. Gre za kombinacijo več elementov. Najprej razumevanje, da ja, lahko vpeljemo več flow-a v svoje življenje, nato, kakšni so predpogoji za to in nenazadnje, da se ob vsaki situaciji vprašamo, ali lahko to aktivnost spremenim oziroma izboljšam s flow tehnikami in ali ima smisel. 

Mislim, da je še posebno pomembno, da se posameznice, ki delujejo v takšnih okoljih, poslužujejo kakršnihkoli orodij ali konceptov, ki jim pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih izzivov. Ali je to flow mindset ali pa kaj drugega. Le tako se lahko po mojem mnenju izognemo izgorelosti. Da pričnemo o tem razmišljati danes, ne, ko naenkrat pristanemo na urgenci ali pri psihoterapevtu. Temu pravimo osebna mentalna higiena. Ravno tako, kot si umivamo zobe vsak dan, da preprečimo karies v prihodnosti, lahko danes prakticiramo flow, da se izognemo izgorelosti čez eno leto. 

Zato se v svoji knjigi osredotočam na podjetnice, ki so morda šele pričele svojo podjetniško pot. Da se flow mindset vključi v samo strukturo in celoten pristop, kako bo to podjetje raslo. Če ustanoviteljica na vsakodnevni bazi vključuje flow tehnike, kot so flow triggerji, flow rituali, tehnike dihanja in čuječnosti in nenazadnje fizične aktivnosti, s tem že ustvarja veliko bolj holističen pristop in gradi trdnejše temelje za prihodnost, ko bo podjetje raslo. 

Pritiski in hitro spreminjajoče se okolje niso odraz nas samih (vsaj ne direktno). Kot posameznica pa se vedno lahko odloči vsaka zase, kako bo sprejemala in reagirala na situacije okoli sebe. Nihče ni rekel, da če nekdo pristopi do tebe z nekim izzivom in ti da občutek stresa in tesnobe, da moraš tudi ti prevzeti vse to nase. Naloga je lahko narejena na tak ali drugačen način, problem lahko rešimo z veliko drame ali pa najprej nekajkrat zadihamo, se prizemljimo in ga nato pogledamo v drugačni luči. 

Naj na koncu delim še misel, da če nečesa ne meriš, ne moreš videti napredka. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s flow psihologijo, so razvili vprašalnik, ki ga lahko vsak uporabi kot orodje za samorefleksijo. Če redno opazujemo svoje stanje in merimo stopnjo zadovoljstva, zanosa, stresa ali motivacije, bomo hitro dobili podatke, ki nam bodo lahko v oporo pri odločitvah in spremembah, ki jih moramo vnesti v življenje. Najdete ga lahko na spletu, če vtipkate Flow Short Scale (FSS) Questionnaire for Entrepreneurs. 

Za zaključek bi rada bralki dala popotnico, da je na voljo veliko raziskav in znanosti o flow stanju in da je koncept resnično nekaj, kar lahko nekomu spremeni življenje na bolje. Ko ponotranjimo Flow osebnost, nam to avtomatično tudi omogoči kompetitivno prednost pred milijoni drugih ljudi, ki dan za dnem doživljajo stres, strah, dvom in nesamozavest. Vendar, nihče se ne bo spremenil namesto vas. Na vas je ali boste s prebranimi informacijami kaj naredile ali ne. Če potrebujete podporo, da naredite prvi korak, pa se lahko povežete z menoj prek socialnih omrežij ali se pridružite naši skupnosti.  

Maja Horvat je samostojna podjetnica, flow coachinja in avtorica knjige o uporabi flow stanja za ženske ustanoviteljice v tehnološkem okolju. Njena misija je, da znanost o flow-u prevede v praktična orodja, s katerimi ženske gradijo vrhunsko učinkovitost brez izgorelosti. 

Poleg tega Maja deluje kot senior project managerka evropskih raziskovalno-inovacijskih projektov in vodi programe ter aktivnosti, ki opolnomočajo ženske voditeljice in podjetnice. Kot koordinatorka mednarodnih aktivnosti pobude Women4Cyber Slovenija in partnerka pri Women TechEU ter EmpoWomen posebno pozornost namenja ženskam v tehnoloških poklicih, predvsem deep-tech-u. V svojih delavnicah in predavanjih povezuje flow, regeneracijo in sodobno vodenje. 

Spletna stran

LinkedIn 

Instagram